Digitalizacija in zaposlovanje – Mednarodna organizacija dela (2022)

Digitalizacija trga dela ponuja bogate priložnosti, prinaša pa tudi pomembne izzive. Priložnosti vključujejo rast produktivnosti, nove tržne priložnosti, nova delovna mesta, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter višje plačilo. Poleg tega, da je priložnost za gospodarski prehod, je tudi priložnost za nadgradnjo industrije in ustvarjanje delovnih mest, vključno z okolju prijaznejšimi in prožnimi delovnimi mesti. Izzivi vključujejo dostop do socialne varnosti, povezovanje, dostop do nadzora/inšpekcije dela, posledice za zdravje itd. Negativni učinki digitalizacije so povezani z negotovim dohodkom in negotovimi delovnimi mesti, intenzifikacijo dela ter poslabšanjem duševnega dobrega počutja. Digitalne platforme dela na primer zagotavljajo nove vire delovnih mest in dohodka, vendar prinašajo izzive za zaščito, zastopanost in pravično obravnavo delavcev. Mednarodna organizacija dela „

Digitalizacija in zaposlovanje – pregled“ zbira obstoječo literaturo o digitalizaciji zaposlovanja, izpostavlja nekatere glavne izzive in priložnosti ter opredeljuje vrzeli in možne teme za prihodnje raziskave. Je del podpore MOD njenim državam članicam pri razvoju politik zaposlovanja, ki bodo ustrezale svojemu namenu in bodo obravnavale številne izzive in priložnosti sedanje digitalne preobrazbe.
Vlade se
namreč zahvaljujejo za ustrezen odziv na hitre spremembe na trgu dela, ki jih prinašata digitalizacija in avtomatizacija, saj javne politike za zaščito delavcev zaostajajo za to digitalno preobrazbo. Pandemija COVID-19 je privedla do ponovne zasnove narave dela in delovnega mesta ter pospešila prehod vladnih storitev in možnosti preživljanja ljudi na virtualne in digitalne platforme.  Digitalizacija trga dela zajema različne poklice, od logističnih storitev na zahtevo, kot je Deliveroo, do visoko usposobljenih razvijalcev programske opreme, ki delajo na daljavo, do posameznikov (ali „vplivalcev“), ki zaslužijo s podatkovnimi transakcijami, ki jih ustvarjajo družbeni mediji, in storitvami pretakanja v živo. Digitalni delavci so po vsem svetu razdeljeni z asimetrično organizacijo dela. Digitalni delavci so na splošno mladi in moški. Ravni znanj in spretnosti digitalnih delavcev so raznolike, vendar so bolj zastopane med visoko usposobljenimi delavci.
Delo
na daljavo je za nekatere postalo nova norma, digitalno podjetništvo pa ima večjo vlogo pri gospodarskem razvoju in družbenem napredku, zlasti po pandemiji COVID-19. Poleg tega je e-formalnost postala nova rešitev za dostojno delo in trajnostni razvoj. Kljub tem prizadevanjem pa se neenakosti med državami, sektorji in delavci povečujejo. V zvezi s tem je digitalizacija prinesla nove izzive za svet dela.

• Prvič, delovna razmerja so vse bolj zabrisana. To je velik izziv za socialno zaščito, ki temelji na formalnih delovnih razmerjih.
• Drugič, sestava znanj in spretnosti zaposlenih se izpodbija. Za trge dela so potrebna naprednejša digitalna znanja in spretnosti, vendar primanjkuje digitalno usposobljenih delavcev in obstaja velika razširjenost neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih.
• Tretjič, kakovost delovnih mest je ogrožena. Čeprav digitalni delavci na splošno cenijo prožnost, lahko vključuje več prekarnega in neplačanega dela. Poleg tega sta socialna in poklicna osamitev ter neravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem slaba stran te nove prožnosti. Čeprav lahko digitalno zaposlovanje poveča ekonomsko vključenost, obstajajo dokazi o izrecnih ali neeksplicitnih oblikah diskriminacije na podlagi lokacije, etnične pripadnosti, vere in spola.

Poleg tega lahko digitalizacija ustvari doslej največjo razširitev nadzora dela, pri čemer se eksponentno povečuje uporaba pametnih telefonov in tehnologij za sledenje. Različne družbene skupine so v vse bolj digitalni družbi različno prizadete. Rezultati digitalizacije med moškimi in ženskami na področju zaposlovanja se med moškimi in ženskami močno razlikujejo. Ženske se v primerjavi z moškimi soočajo z več težavami pri prehodu med poklici in ravnmi znanj in spretnosti. Na splošno so manj zastopani v sektorjih, v katerih so potrebna visoka digitalna znanja in spretnosti ter prelomna tehnična znanja in spretnosti. Ker lahko digitalizacija ponudi različne poti za gospodarski razvoj in zmanjšanje revščine, se upa, da bo večja digitalizacija lahko povečala zaposlitvene možnosti za mlade, begunce in marginalne družbene skupine, kot so etnične manjšine in invalidi.
Različni deležniki so
si prizadevali za zagotovitev pravičnega in enakega delovnega okolja v digitalni dobi na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Uvedene so bile nekatere politike za zagotavljanje kakovosti zaposlitve v zvezi s standardi varnosti in zdravja pri delu, socialno varnostjo, urejanjem delovnega časa ter dostopom do podatkov in zasebnosti. Uvedeni so bili programi in pobude za usposabljanje na področju znanj in spretnosti, namenjeni ženskam, mladim in marginaliziranim družbenim skupinam. Vendar je še vedno veliko (regulativnih) vrzeli, ki jih je treba odpraviti, kot so čezmejno delo na daljavo, zabrisana delovna razmerja, pravice delavcev in kolektivna pogajanja. 

Na kratko, to poročilo:

1. pregleda javno dostopno literaturo, ki preučuje nove priložnosti na trgu dela, ki jih prinaša digitalna preobrazba;
2. opredeljuje vrzeli in možne poti za prihodnje raziskave
3. preučuje, kako bi lahko zasnovali nekatere politike za izravnavo negativnih učinkov preoblikovanja trga dela na posameznike in skupnosti.