Evropa potrebuje visokotehnološke talente (2022)

Z uvajanjem novih tehnologij povpraševanje po specializiranem osebju na področju IKT stalno narašča po vsem svetu, v Evropi pa primanjkuje visokotehnoloških znanj in spretnosti, kar bi lahko ogrozilo njeno digitalno avtonomijo. Tema je obravnavana v dokumentu „Evropa potrebuje visokotehnološke talente – Vlaganje v ljudi za preprečevanje oligopolne dinamike in odvisnosti na tehnoloških trgih“ Fundacije za evropske progresivne študije (FEPS). V tem povzetku politike so opisane vrzeli v digitalnih znanjih in spretnostih v EU ter proučeni ukrepi politike za preprečevanje samookrepitvene dinamike, ki nadarjenost običajno koncentrira v rokah nekaj vodilnih tehnoloških voditeljev.

Ozadje

: nekaj podjetij v ZDA in na Kitajskem nadzoruje ključne plasti digitalne dobavne verige. Ta geografska in gospodarska koncentracija ustvarja odvisnost EU. Doslej je bil sklop osredotočen na regulacijo podjetij, da bi ublažili tveganja. Vendar je zanemarjala izobraževanje ljudi, da bi podprli resnično neodvisnost. EU šteje premalo digitalno usposobljenih diplomantov in preveč jih zapusti celino, da bi se pridružili drugim tehnološkim vozliščem. To pomanjkanje krepi koncentracijo trga, saj največja podjetja plačujejo najbolj konkurenčne plače in privabljajo velik delež svetovnega talenta. Ovira tudi tekoča regulativna prizadevanja: EU ne more razumeti policijskih tehnologij, ki jih ne razume.

Visokotehnološka znanja in spretnosti so kritično premalo na voljo in predstavljajo veliko ozko grlo v digitalnem gospodarstvu, ki temelji na človeških talentih, da bi podatke pretvorili v dragoceno inteligenco. Podatki lahko spodbudijo novo gospodarstvo, vendar nikakor niso redek vir. Redke so možnosti, da se neobdelane informacije pretvorijo v ekonomsko vrednost.
EU
priznava potrebo po več znanjih in spretnostih, vendar ne predlaga ustreznih rešitev ali celo ne določa pravega cilja. Njena vodilna digitalna strategija se osredotoča na število strokovnjakov za IKT – cilj, ki je veliko preširok, da bi lahko smiselno podprl cilje strateške avtonomije. EU mora izpopolniti merila uspešnosti in spremljati neizpolnjeno povpraševanje delodajalcev po specifičnih naprednih digitalnih znanjih in spretnostih ter neizpolnjeno povpraševanje študentov po posebnih programih.
K temu bi lahko pripomogli akcijski načrti
EU, vključno s programom znanj in spretnosti za Evropo ter akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje. Vendar je pomanjkanje jasnih smernic glede odgovornosti slabo za njihovo učinkovito izvajanje. Za pridobitev potrebnih znanj in spretnosti za bolj avtonomno digitalno gospodarstvo in družbo je potreben usklajen pristop znotraj držav EU in med njimi, ki spodbuja širok nabor področij politike in izkorišča povezave med njimi. Visokotehnološki talenti se pritegnejo v živahna tehnološka središča; čeprav dinamični digitalni trgi ne bodo obstajali brez usposobljene delovne sile, je usposobljena delovna sila brez lokalne dinamike trga recept za beg možganov. 

Z izgubo suverenosti v digitalnem prostoru bi EU postala ranljiva za pretrese pri oskrbi s tehnologijami, ki vse bolj poganjajo vse sektorje gospodarstva. Lahko bi tudi pustila, da bi bila Unija dovzetna za izsiljevanje ali da ne bi mogla regulirati temeljnih tehnologij v skladu s svojimi vrednotami. Strateška avtonomija na področju digitalnih tehnologij zahteva, da EU spodbuja dinamiko v celotni digitalni dobavni verigi.