Bolgarija: pregled digitalnih znanj in spretnosti

Uvedba 

Kar zadeva razsežnost človeškega kapitala, se Bolgarija po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2022 uvršča na 26. mesto od 27 držav EU, in sicer 32,6 v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 45,7. Bolgarija ima dobre rezultate pri strokovnjakinjah za IKT (ki predstavljajo 28 % vseh strokovnjakov za IKT v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 19 %), visok pa je tudi delež diplomantov s področja IKT. Delež strokovnjakov za IKT v delovni sili je 3,5 % v primerjavi s povprečjem EU 4,5 %. Le 8 % ljudi ima nadosnovna digitalna znanja in spretnosti (v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 26 %), le 31 % pa osnovna digitalna znanja in spretnosti (v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 54 %). Leta 2020 je le 7 % podjetij svojim zaposlenim zagotovilo usposabljanje na področju IKT, kar je precej pod povprečjem EU, ki znaša 20 %. 

Po podatkih bolgarskega nacionalnega statističnega urada (2022) ima dostop do interneta 96,1 % podjetij, 40,2 % zaposlenih pa ga uporablja. Samo 9,1 % podjetij zaposlenim zagotavlja usposabljanje na področju IKT. 79 % ljudi, starih od 16 do 74 let, redno uporablja internet. Statistični urad zagotavlja tudi nekatere podatke iz leta 2021 v zvezi s posebnimi digitalnimi znanji in spretnostmi državljanov; 39,1 % jih pozna kopiranje ali premikanje datotek, 27,9 % jih uporablja programsko opremo za obdelavo besedil, 25 % pa jih ve, kako prenesti ali namestiti aplikacije.  

Narodna digitalna koalicija (НиИитална НаИионална коалиИиИ DNK) je neprofitno združenje v javno korist, ustanovljeno leta 2013. Bolgarska organizacija s sedežem v Sofiji deluje na nacionalni ravni in je del pobude koalicije Evropske komisije za digitalno pismenost in delovna mesta. Glavni cilj koalicije je spodbuditi medsektorsko razpravo o izzivih in priložnostih za digitalni prehod Bolgarije ter združiti zasebni sektor, akademske ustanove in javno upravo. DNK povezuje predstavnike vlad, podjetij, izobraževanja, usposabljanja in trga dela. Podpira dejavnosti več kot trideset članov zveze, da bi obravnavali pomanjkanje znanj in spretnosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter zadovoljili povpraševanje po strokovnjakih in strokovnjakih za IKT v Bolgariji. 

Pregled državnih strategij in nacionalnih pobud 

Državne strategije 

Digitalna preobrazba Bolgarije za obdobje 2020–2030, sprejeta leta 2020, opredeljuje vizijo in cilje politike za digitalno preobrazbo Bolgarije za naslednje desetletje kot splošni okvir politike, ki vključuje nacionalni program „Digitalna Bolgarija 2025“, prednostne naloge nacionalnega razvojnega programa BOLGARIA 2030 in številne druge nacionalne strateške dokumente s tehnološko komponento, ki zajemajo obdobje do leta 2030. V dokumentu je navedenih šest ciljev, ki jih je treba doseči v tem desetletnem obdobju: Vzpostavitev varne digitalne infrastrukture; Zagotavljajo širok dostop do tehničnega znanja in digitalnih spretnosti; Povečanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti; Odkleni vrednost podatkov; Digitalizacija za nizkoogljično krožno gospodarstvo; Izboljšanje učinkovitosti vlade in kakovosti javnih storitev. 

Strateški okvir za razvoj izobraževanja, usposabljanja in učenja v Republiki Bolgariji (2021–2030) obravnava glavne izzive na področju javnih zadev v 21. stoletju, ki so posledica intenzivnega razvoja na vseh področjih javnega življenja, ki ga povzročata množična digitalizacija in tehnološki napredek. Strategija priznava nezadovoljivo raven digitalnih znanj in spretnosti med udeleženci v izobraževalnem procesu, vendar kot prednosti izpostavlja uvedeno usposabljanje za pridobivanje digitalnih znanj in spretnosti ter zagotovljen dostop do brezplačnega interneta in digitalnih virov v šolah, pa tudi prednostne politike za digitalizacijo v izobraževanju, tudi v zvezi s prehodom na digitalno in zeleno gospodarstvo. Izobraževalne inovacije, digitalna preobrazba in trajnostni razvoj v izobraževanju so tri od devetih prednostnih področij za razvoj izobraževanja in usposabljanja do leta 2030. Digitalne spretnosti in kompetence so prednostna naloga v celotnem izobraževalnem obdobju, dostop do IKT za otroke 21. stoletja pa velja za sestavni del izobraževanja. 

Koncept razvoja umetne inteligence v Bolgariji do leta 2030 ponuja celovito vizijo za razvoj in uporabo umetne inteligence v Bolgariji. Temelji na strategiji in programskih dokumentih Evropske komisije, ki umetno inteligenco obravnavajo kot eno glavnih gonil digitalne preobrazbe v Evropi. Glavni cilj tega koncepta je ustvarjanje znanstvenih, strokovnih, poslovnih in upravljavskih zmogljivosti, saj se nanaša na razvoj in izvajanje sistemov umetne inteligence. Njegov namen je zagotoviti sodobno komunikacijsko in znanstveno infrastrukturo za napredek digitalnih tehnologij naslednje generacije. Sistem izobraževanja in vseživljenjskega učenja se bo okrepil. Zagotovljena bo podpora za napredek pri znanstvenih raziskavah in izvajanju inovacij v ključnih sektorjih ter prizadevanja za vzpostavitev etičnega pravnega in regulativnega okvira, ki uživa zaupanje javnosti. 

Nacionalne pobude 

Skupni proračun bolgarskega načrta za okrevanje in odpornost znaša skoraj 6,9 milijarde EUR, proračun, dodeljen za digitalni prehod, pa znaša 1,6 milijarde EUR (25,8 % skupnega proračuna načrta). Načrt je na splošno sestavljen iz dvanajstih komponent v štirih stebrih politike: 1) inovativna Bolgarija, 2) zelena Bolgarija, 3) povezana Bolgarija in 4) sejem Bolgarija. Digitalni prehod se podpira z reformami in naložbami, namenjenimi povečanju pokritosti z zelo visokozmogljivimi omrežji po vsej državi, tudi na podeželskih in redko poseljenih območjih (270 milijonov EUR); izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti (319 milijonov EUR); izboljšanje digitalizacije javne uprave in zagotavljanja digitalnih javnih storitev na ključnih področjih, kot so pravosodje, poštne storitve, zdravje, zaposlovanje in socialna zaščita (297 milijonov EUR); podpora digitalizaciji podjetij (15,7 milijona EUR) ter prometnega (2,6 milijona EUR) in energetskega sektorja (75,7 milijona EUR). 

Zagotavljanje usposabljanja na področju digitalnih znanj in spretnosti ter vzpostavitev platforme za izobraževanje odraslih se bosta financirala s skoraj 165 milijoni evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost, katerega cilj je izboljšati izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile s poudarkom na digitalnih znanjih in spretnostih. To bo doseženo z vzpostavitvijo popolnoma delujoče digitalne platforme, ki bo zagotavljala dostop do spletnih tečajev in učnih virov, da bi se povečala udeležba odraslih v učenju na daljavo. Poleg tega bo po vsej državi vzpostavljena mreža 760 digitalnih skupnosti, ki bo zagotavljala prost dostop do platforme za usposabljanje. Približno 500,000 brezposelnih in zaposlenih posameznikov bo prejelo osnovno in/ali srednješolsko usposabljanje na področju digitalnih znanj in spretnosti, 100,000 brezposelnih in zaposlenih posameznikov pa bo s pomočjo te naložbe potrdilo svoje znanje o osnovnih in/ali srednješolskih digitalnih spretnostih. 

Cilj razvoja naložb socialnega gospodarstva je spodbujanje socialne ekonomije z zagotavljanjem pomoči pri razvoju podjetij in organizacij socialnega in solidarnostnega gospodarstva. Naložba vključuje izgradnjo središč za socialno in solidarnostno gospodarstvo, ki bodo pomagala podjetjem in organizacijam, vključenim v socialno in solidarnostno gospodarstvo. To bo doseženo z zagotavljanjem svetovalnih storitev in tehnične pomoči, vključno s pomočjo pri digitalizaciji poslovnih procesov teh podjetij. Naložba vključuje tudi vzpostavitev digitalne platforme za promocijo proizvodov in storitev podjetij in organizacij, ki se ukvarjajo s socialnim in solidarnostnim gospodarstvom. 

Možnosti financiranja 

Možnosti financiranja za izpopolnjevanje in preusposabljanje za podporo digitalnim kompetencam posameznikov in organizacij so na voljo v obliki posojil, nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov. V obdobju 2021–2026 se večina dejavnosti na področju digitalne preobrazbe financira iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pa tudi kot dejavnosti v okviru programov Obzorje, Erasmus+, evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter evropskega izobraževalnega prostora. Več informacij je na voljo na spletni strani nacionalne digitalne koalicije Bolgarije in v članku o platformi za digitalne spretnosti in delovna mesta.