Litva: pregled digitalnih znanj in spretnosti

Uvedba

Litva se po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2022 uvršča na 20. mesto od 27 držav EU. Litva dosledno presega povprečje EU v smislu enake zastopanosti spolov med strokovnjaki na področju IKT, kar prispeva k doseganju cilja konvergence spolov v digitalnem desetletju. S 24 % delovnih mest na področju IKT, ki jih zasedajo ženske, je država trenutno na četrtem mestu v Evropski uniji (povprečje Eu je 19 %).

Skoraj polovica prebivalstva ima temeljna digitalna znanja in spretnosti, pri čemer povprečje EU presega to oceno (54 % v primerjavi z 49 %). Podatki o digitalnih zmogljivostih nad osnovno ravnjo razkrivajo podobno neskladje (23 % v primerjavi s 26 %). Trenutno diplomanti IKT predstavljajo 4 % vseh diplomantov v Litvi, 14 % litovskih podjetij pa svojim zaposlenim ponuja specializirano usposabljanje na področju IKT v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 20 %.

Litva je v svetovnem letnem priročniku o konkurenčnosti IMD 2022 druga (med 63 državami) na področju digitalnih/tehnoloških znanj in spretnosti (2 točki nad povprečjem), pri čemer je 10. mesto uvrščeno na področje uporabe digitalnih orodij in tehnologij (7,55 v primerjavi s povprečjem 6,29), kar kaže, da so podjetja zelo dobra pri uporabi digitalnih orodij za izboljšanje uspešnosti. V poročilu je navedeno tudi, da se digitalna preobrazba v podjetjih na splošno dobro izvaja (6,79 v primerjavi s povprečjem 5,95), financiranje tehnološkega razvoja pa je na voljo (25. mesto).

Leta 2013 je bila organizirana litovska Nacionalinės skaitmeninės koalicijas kūrimas ( nacionalna digitalna koalicija), katere naloga je zmanjšati pomanjkanje strokovnjakov za IKT, izboljšati pogoje za zaposlene v zasebnem in javnem sektorju ter celotno prebivalstvo, da bi pridobili in stalno izboljševali IKT ter splošna znanja in spretnosti, potrebne za delo, ustanoviti podjetje IT in razviti digitalni trg, da bi več mladih pritegnili k izbiri študija in poklicne poti na področju IKT in drugih vednih znanosti; zagotoviti pridobivanje digitalnih in splošnih znanj in spretnosti, potrebnih za delo, s študijem drugih natančnih znanosti; ter zagotoviti pridobivanje digitalnih in univerzalnih znanj in spretnosti, potrebnih za delo, s študijem drugih natančnih znanosti. Šest združenj ter ministrstva za izobraževanje in znanost, komunikacije, socialno varnost in delo, Univerza v Vilni in Tehnološka univerza v Kaunasu so ustanovni člani nacionalne digitalne koalicije, združenje „Langas ateiti“ pa je koordinator samoiniciativne skupine.

Pregled državnih strategij in nacionalnih pobud

Državne strategije

Strategija napredka „Litva 2030“ je zbirni dokument, ki omogoča upravljanje strateških ciljev in optimizacijo številnih drugih dokumentov strateškega načrtovanja. Cilj strategije je spodbujati v napredek usmerjene vrednote v gospodarstvu, vladi in družbi. Ta razvoj bo utrdil progresivne vrednote in spodbujal načela trajnostnega razvoja. Na področju pametne družbe so razvoj, uporaba in priznavanje posameznih talentov bistvene spremembe.

Strategija OECD za znanja in spretnosti Litva je bila pripravljena leta 2020 v sodelovanju z litovskimi ministrstvi, da bi razvili odzive politike, prilagojene posebnim potrebam države po znanjih in spretnostih. Opredeljuje priložnosti in daje priporočila za Litvo, da bi mlade bolje opremila z znanji in spretnostmi za delo in življenje, povečala udeležbo odraslih in podjetij pri učenju, bolje izkoristila znanja in spretnosti ljudi na delovnem mestu ter okrepila upravljanje politik na področju znanj in spretnosti.

V načrtu za digitalizacijo industrije za obdobje 2020–2030 so predlagani ključni srednjeročni ukrepi, ki jih je treba izvesti do leta 2027, dolgoročni ukrepi pa do leta 2030, s poudarkom na izvajanju pridobljenih izkušenj in popravnih ukrepih v obdobju 2021–2027. Ciljno usmerjanje tehnologij, ki bodo do leta 2030 najbolj vplivale na digitalizacijo litovske industrije, kot so aditivna proizvodnja, avtomatizacija, robotika, mehatronika, pametni senzorji, fotonika, internet stvari, kibernetska varnost, proizvodnja v oblaku, avtomatizirani sistemi za upravljanje skladišč, razširjena resničnost umetne inteligence, sistemi poslovnega upravljanja.

Nacionalne pobude

Litovski načrt za okrevanje in odpornost namenja 31,5 % skupnega proračuna za digitalno preobrazbo. Njegovi glavni cilji za naslednjih 12 mesecev bodo podlaga za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju, učinkovitost javnih storitev, preoblikovanje upravljanja javne informacijske tehnologije in korake v smeri 5G. 

V načrtu je 32 % sredstev namenjenih digitalni preobrazbi, vključno s 117 milijoni evrov za litovsko jezikovno tehnologijo. Namen slednjega je olajšati splošen dostop do digitalnih virov ter omogočiti akademskim krogom in industriji, da razvijejo prilagojene tehnologije. Namen projekta v vrednosti 35 milijonov EUR je na primer razvoj jezikovnih virov za izboljšanje sistemov umetne inteligence v nacionalnih jezikih in pomoč pri ohranjanju litovskega jezika. Načrt podpira vzpostavitev državne infrastrukture za storitve v oblaku (95 milijonov EUR), pri čemer je eden od glavnih ciljev 53,5 milijona EUR uvedba 5G.

Namen digitalne preobrazbe izobraževanja „EdTech“ je spodbujati uvajanje digitalnih izobraževalnih inovacij v šolah in izboljšati digitalna znanja in spretnosti izobraževalcev. Pobuda zajema razvoj digitalnih učnih orodij, digitalizacijo učnih vsebin ter nakup opreme za učenje na daljavo in hibridno učenje. Vzpostavljena bosta mreža izobraževalnih inovatorjev in testno okolje za digitalne izobraževalne inovacije. Z zagotavljanjem priložnosti za pedagoge, da pridobijo magistrski študij na področju informacijske tehnologije, se bodo okrepile digitalne pedagoške kompetence. Pobuda, ki jo vodi nacionalna agencija za izobraževanje v sodelovanju z visokošolskimi ustanovami, se je začela leta 2022 in se bo končala leta 2024.

Program Progress tisočletja je namenjen reorganizaciji in izboljšanju šolske infrastrukture ter zagotavljanju enakega dostopa do izobraževanja za vse otroke v Litvi, ne glede na to, kje prebivajo, ali njihov socialno-ekonomski status. Program zagotavlja podporo šolskim dejavnostim, usposabljanju učiteljev in razvoju infrastrukture, hkrati pa določa zahteve za občine, ki iščejo podporo. Program bo prejel 210 milijonov evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Začel se je izvajati januarja 2022. Velik delež občin je že določil šole za sodelovanje v programu. Zagotovljene so svetovalne storitve, da se lahko oblikujejo visokokakovostni naložbeni načrti. Do konca junija 2026 bo vsaj 80 % litovskih občin izvedlo šolski program tisočletja, podprlo pa se bo 150 šol.

Spletni dnevi starejših državljanov Litve so letna kampanja, ki jo od leta 2018 organizira združenje Langas ateiti. Starejše vabi, da se zanimajo za inovacije na področju elektronskih storitev, se naučijo kritičnega vrednotenja informacij in izboljšajo svoja digitalna znanja in spretnosti.

Možnosti financiranja

Možnosti financiranja za izpopolnjevanje in preusposabljanje za podporo digitalnim kompetencam posameznikov in organizacij so na voljo v obliki posojil, nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov. V obdobju 2021–2026 se večina dejavnosti na področju digitalne preobrazbe financira iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pa tudi kot dejavnosti v okviru programov Obzorje, Erasmus+, skladov ESI in EGP. Več informacij je na voljo na strani litovske nacionalne koalicije za digitalne spretnosti in delovna mesta ter v članku o platformi za digitalne spretnosti in delovna mesta.