Slovenija: pregled digitalnih znanj in spretnosti

Videoposnetek digitalnih znanj in spretnosti v Sloveniji

Uvedba

Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2022 kaže, da je Slovenija napredovala in je zdaj uvrščena na 11. mesto na splošni lestvici, ki je za Slovenijo najvišja doslej. Slovenija ostaja nad evropskim povprečjem na področju povezljivosti in vključevanja digitalnih tehnologij, zlasti storitev v oblaku in umetne inteligence. Slovenija se na področju človeškega kapitala uvršča na 17. mesto med državami članicami EU. V primerjavi z letom 2021 se je delež slovenskih strokovnjakov za IKT v človeškem kapitalu povečal (2021: 4,4 %; 2022: 4,8 %) in je nad evropskim povprečjem. Odstotek strokovnjakinj s področja IKT ostaja enak (17 %) in ne dosega evropskega povprečja. Slovenija prav tako zaostaja za evropskim povprečjem v odstotkih ljudi z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi ter več kot osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi (SI: 50 % in 20 %; EU: 54 % in 26 %).

Microsoftov indeks digitalnih prihodnosti meri stopnjo digitalizacije v 16 evropskih državah, vključno s Slovenijo. Indeks prinaša podatke o trenutni stopnji digitalizacije v državi in odkriva najuspešnejša področja, pa tudi področja, na katerih je treba storiti več za pospešitev procesa digitalne preobrazbe. Digitalizacija se dojema v petih kategorijah digitalnega razvoja: Digitalno podjetništvo, digitalna uprava in javni sektor, digitalna infrastruktura, digitalni sektor in človeški kapital. Splošna stopnja digitalnega razvoja Slovenije je 107, kar je 7 % nad povprečjem srednje in vzhodne Evrope. Slovenija je v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope na splošno nadpovprečna in lahko na nekaterih področjih tekmuje z nekaterimi najbolj digitalno razvitimi evropskimi državami. Prinaša dobre rezultate na področju digitalizacije izobraževanja, človeških virov, naložb podjetij v raziskave in razvoj ter digitalne konkurenčnosti podjetij.

Slovenska digitalna koalicija (Digitalna Slovenija) je bila ustanovljena leta 2016 kot večdeležniška platforma, ki jo usklajuje Gospodarska zbornica Slovenije. Slovenska digitalna koalicija se osredotoča na doseganje medsektorskega multiplikacijskega učinka, ki pospešuje razvoj digitalne družbe ter izkorišča priložnosti za razvoj IKT in interneta. cilj je okrepiti digitalna znanja in spretnosti ter povečati digitalne kompetence evropske družbe in delovne sile. Omogoča vpogled v evropske in nacionalne pobude in ukrepe na področju digitalnih spretnosti in znanja, priložnosti za usposabljanje in podporo poklicnemu razvoju, dobre prakse, strokovnega svetovanja, virov in orodij, podatkov, ki temeljijo na raziskavah, dejstev in številk, možnosti financiranja, novic, mnenj in dogodkov.

Pregled državnih strategij in nacionalnih pobud

Državne strategije

Strategija za digitalno preobrazbo gospodarstva je bila pripravljena leta 2021, slovenska vlada pa jo je sprejela januarja 2022. Zajema napredne digitalne tehnologije, učinkovit ekosistem za konkurenčno gospodarstvo in trajnostno družbo kot podlago za rast digitalnega gospodarstva. Strategija se osredotoča na tri glavne cilje: napredne digitalne tehnologije, ki omogočajo digitalno preobrazbo gospodarstva; učinkovit ekosistem za konkurenčno gospodarstvo; odprta in trajnostna družba kot podlaga za rast digitalnega gospodarstva.

Februarja 2022 je bil sprejetzakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki obravnava celotno prebivalstvo s ciljem digitalnega opolnomočenja državljanov, in sicer z zagotavljanjem finančnih spodbud za nakup digitalne opreme ter prispevanjem k digitalizaciji šolskega procesa ter odgovorni in varni uporabi digitalnih tehnologij.

Cilj Nacionalnega programa za spodbujanje razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 je zagotoviti odprto in ustvarjalno okolje za hitro in učinkovito izmenjavo informacij, izmenjavo izkušenj in najboljših praks ter zagotavljanje prostora za raziskave, razvoj, uvajanje in preskušanje tehnologij umetne inteligence.

Strategija za digitalne javne storitve za obdobje 2021–2030 je bila sprejeta decembra 2022. Prizadeva si zagotoviti podatke za boljše storitve in odločanje ter varno, zaupanja vredno in vključujoče digitalno okolje.

Digitalna Slovenija 2030, nacionalna strategija za digitalno preobrazbo Slovenije do leta 2030 je bila objavljena marca 2023. Horizontalna načela strategije so: Splošna ozaveščenost o pomenu digitalne preobrazbe; Internet kot strateško orodje digitalne preobrazbe; Zaščito prostega in odprtega interneta; Prizadevanje za medsektorske sinergijske razvojne učinke; Uporaba slovenskega jezika in ohranjanje kulturne identitete; Spodbujanje raziskav in razvoja digitalnih tehnologij ter njihove uporabe; Strateška avtonomija, digitalni enotni trg in digitalna suverenost; Demokratična digitalna družba in doseganje razvojnih ciljev Slovenije z digitalno preobrazbo.

Od leta 2021 ima Slovenija Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na nacionalni ravni. Odgovorna je za področja informacijske družbe, elektronskih komunikacij, digitalne vključenosti, digitalnih kompetenc, podatkovnega gospodarstva, upravljanja informacijskih in komunikacijskih sistemov ter zagotavljanja storitev elektronske javne uprave. Ministrstvo v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi uradi pripravlja, usklajuje in izvaja nacionalne ukrepe in projekte na področju informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstvenega varstva, pravosodja, kmetijstva, izobraževanja in drugih področij.

Nacionalne pobude

Slovenski načrt za okrevanje in odpornost prispeva k digitalni preobrazbi slovenske družbe in gospodarstva z 21,4 % skupnih dodeljenih sredstev iz načrta. Podpira digitalni prehod z reformami digitalizacije javne uprave, znanj in spretnosti ter kibernetske varnosti. Cilj strategije za digitalno preobrazbo in reform na področju elektronske identifikacije je povečati uporabo javnih e-storitev in digitalizacijo podjetij.

Digitalno preobrazbo gospodarstva (podjetij in industrije) podpirajo sprejetje strategije za digitalno preobrazbo podjetij, smernic za inovativna javna naročila in operacionalizacija enotne digitalne identitete (e-identitete) za podjetja. Strategija predvideva prenos različnih registrov v en sam poslovni register. V skladu s strategijo mora e-identiteto pridobiti vsaj 200 podjetij.

Cilj krepitve digitalne preobrazbe javne uprave je izboljšati upravljanje digitalne preobrazbe v javni upravi. To bo doseženo s sprejetjem strategije za digitalne javne storitve za obdobje 2021–2030 in ustanovitvijo Sveta za razvoj informatike kot usklajevalnega organa za digitalne rešitve. Svet za razvoj informatike je bil ustanovljen februarja 2022. Deluje kot upravljalni organ, ki usklajuje dejavnosti, povezane z naložbami v informacijsko tehnologijo v javnem sektorju, s svojimi standardi, zalednimi sistemi in drugim tehnološkim razvojem, kadar je združljivost sistemov bistvena za njihovo delovanje in vzdrževanje. Strategija za digitalne javne storitve za obdobje 2021–2030 je bila sprejeta decembra 2022. Prizadeva si zagotoviti podatke za boljše storitve in odločanje ter varno, zaupanja vredno in vključujoče digitalno okolje.

Inženirka leta je nagrada za navdihujoče mlade deklice, da izberejo inženirsko kariero. Nagrada obravnava problem „nevidnosti“ inženirk v družbi. Njegov cilj je mladim dekletom zagotoviti vzornike ter izpostaviti delovne dosežke in prispevke slovenskih inženirk k družbi. Z izborom inženirke leta Slovenija vsako leto predstavi 10 zanimivih inženirk za javnost, s svojimi osebnostmi in delom, lahko spodbuja, navdihuje ali spodbuja mlade, da se odločijo za inženirski študij ali poklicno pot. Projekt od leta 2012 navdihuje mlade ženske za inženirstvo, tehnologijo, naravoslovje in inovacije.

E-vsebina in e-storitve za podporo uvajanju novih pristopov v izobraževanju je nov projekt, sprejet maja 2022. Njegov cilj je olajšati prehod Slovenije na digitalno izobraževanje. Projekt bo s prispevkom Evropskega sklada za regionalni razvoj spodbujal večjo uporabo sodobnih IKT pri poučevanju in učenju. V okviru projekta bodo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, akademska in raziskovalna mreža Slovenije (ARNES) in Inštitut za informacijsko znanost zagotovili celovito nadgradnjo: (I) obstoječe izobraževalne e-storitve in e-vsebine; ter (ii) sedanji sistem podpore za učence in učitelje v osnovnih in srednjih šolah. Ta nadgradnja bo izvedena v obdobju 2021–2023. Projekt bo prispeval k izboljšanju: (I) učne procese, ki temeljijo na uporabi inovativnih pristopov; (II) znanja in spretnosti mladih z večjo uporabo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju; ter (iii) znanja in spretnosti izobraževalcev z večjo uporabo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju.

Možnosti financiranja

Možnosti financiranja za izpopolnjevanje in preusposabljanje za podporo digitalnim kompetencam posameznikov in organizacij so na voljo v obliki posojil, nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov. V obdobju 2021–2026 se večina dejavnosti na področju digitalne preobrazbe financira iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pa tudi kot dejavnosti v okviru programov Obzorje, Erasmus+, skladov ESI in EGP. Več informacij je na voljo na strani slovenske nacionalne koalicije za digitalne spretnosti in delovna mesta ter v članku o platformi za digitalne spretnosti in delovna mesta.