Švedska: pregled digitalnih znanj in spretnosti

Uvedba 

Švedska se v indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2022 uvršča na 4. mesto od 27 držav članic EU. Na splošno je Švedska uspešna (kot v zadnjih nekaj letih) in je nad skupnim povprečjem EU, čeprav napredek ni tako hiter kot prej. Država je na četrtem mestu človeškega kapitala, kar je še vedno zelo uspešno v primerjavi z drugimi državami v EU. Splošno prebivalstvo ima visoko stopnjo osnovnih digitalnih znanj in spretnosti (67 %) ter nad osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi (36 %), kar kaže, da si Švedska prizadeva doseči cilj digitalnega desetletja, tj. 80 % prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi do leta 2030. Kar zadeva povezljivost, je Švedska padla na 9. mesto in je glede pokritosti z omrežjem 5G pod povprečjem EU. Natančneje, Švedska je pri pokritosti poseljenih območij z omrežjem 5G precej pod povprečjem EU (66 %) in znaša 18 %. Poleg tega je Švedska na 9. mestu na področju digitalnih javnih storitev. Prebivalstvo na Švedskem, podjetja in javni sektor so zelo digitalno zreli. Švedska ima skupaj s Finsko najbolj digitalizirana MSP (86 % ima osnovno raven digitalne intenzivnosti). Poleg tega so Finska, Danska in Švedska na splošno najvišje na področju digitalne preobrazbe podjetij. 

Microsoftov indeks digitalnih prihodnosti meri stopnjo digitalizacije v 16 evropskih državah, vključno s Švedsko. Indeks prinaša podatke o trenutni stopnji digitalizacije v državi in odkriva najuspešnejša področja, pa tudi področja, na katerih je treba storiti več za pospešitev procesa digitalne preobrazbe. Digitalizacija se dojema v petih kategorijah digitalnega razvoja: Digitalno podjetništvo, digitalna uprava in javni sektor, digitalna infrastruktura, digitalni sektor in človeški kapital. Skupni rezultat digitalnega razvoja Švedske je 159, povprečje srednje in vzhodne Evrope pa 100. Zato je Švedska ena od vodilnih v digitalnem razvoju.  

Leta 2018 je bila ustanovljena švedska nacionalna koalicija za digitalno pismenost in delovna mesta, ki se je v letih 2019 in 2020 stalno povečevala. Koalicija je zdaj partnerstvo z več deležniki, ki dejavno sodelujejo pri spodbujanju digitalnih spretnosti in kompetenc na Švedskem. Koalicija deluje kot mreža, usmerjena v člane, njen cilj pa je ustvariti sodelovalno in vključujoče okolje, v katerem se bodo njeni člani srečevali in razpravljali. S približno 30 organizacijami članic koalicija zastopa različne sektorje, vključno z vladnimi agencijami, univerzami, industrijskimi združenji, predstavniki zasebnega sektorja in nevladnimi organizacijami (NVO).

Pregled državnih strategij in nacionalnih pobud 

Državne strategije 

Sedanja švedska strategija za digitalizacijo Švedska strategija za digitalizacijo, sprejeta leta 2017. To prvotno strategijo spremljajo druge strategije, kot sta nacionalni pristop k umetni inteligenci (2019) in strategija za podatke (2021). Čeprav je bila strategija sprejeta pred petimi leti, je njen cilj, da bi Švedska prevzela vodilno vlogo pri izkoriščanju potenciala digitalne preobrazbe, ima pa tudi ustrezne spremljajoče strategije. Švedska je sprejela tudi nacionalno strategijo za digitalizacijo šolskega sistema (2017), ki ji je sledil akcijski načrt (2019). Od 18 pobud, predlaganih v akcijskem načrtu, jih je v teku 13. 

Švedska nacionalna agencija za izobraževanje je vladi predložila predlog nove nacionalne strategije za digitalizacijo šolskega sistema za obdobje 2023–2027. Ta predlog je bil predložen 19. decembra 2022, švedska nacionalna agencija za izobraževanje pa med drugim navaja, da je namen strategije izpostaviti skupno usmeritev za nadaljnje delo in tako povečati enakovrednost predšolskega in šolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih. 

Nacionalne pobude  

Za švedski načrt za okrevanje in odpornost so bila dodeljena skupna sredstva v višini 3,3 milijarde EUR v nepovratnih sredstvih, osredotoča pa se na obravnavanje izzivov v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom ter človeškim kapitalom. Digitalni izzivi Švedske se osredotočajo na potrebo po uresničevanju preobrazbenega potenciala digitalizacije. V ta namen si prizadevajo povečati število študijskih mest v visokošolskem poklicnem izobraževanju in razširiti izobraževanje na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah. To je potrebno za odpravo trenutnega pomanjkanja strokovnjakov v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije. 

Letni nacionalni dogodek, imenovan DigitalidagaliDigitaltoday, se osredotoča na digitalne vidike vsakdanjega življenja ter združuje javne in zasebne deležnike iz različnih družbenih sektorjev, da bi ljudi spodbudili k temu, da postanejo del digitalnega razvoja. Oktobra 2022 je potekala četrta izdaja pobude Digitalidag. Sodelovalo je 250 deležnikov iz poslovne skupnosti, občin, organov, knjižnic, akademskih krogov, civilne družbe in drugih družbenih akterjev, ki so skupaj organizirali 1000 dejavnosti na 215 lokacijah po vsej Švedski. 

Švedska pobuda za digitalne spretnosti in znanja je pripravila številna poročila, ki zajemajo različne vidike, povezane z digitalnimi znanji in spretnostmi. Ta poročila vključujejo analizo ocenjenega pomanjkanja 70,000 usposobljenih strokovnjakov za IKT do leta 2024 in preučujejo, kako opredeliti digitalno odličnost; analizirati oglase za delovna mesta, zagotoviti prihodnje scenarije o tem, kako se lahko razpoložljivost digitalne odličnosti obravnava glede na različne politične odločitve in kako se razvijajo trendi. V pobudi je bil predstavljen tudi predhodni predlog za spodbujanje ponudbe digitalnih znanj in spretnosti, ki zajema ukrepe, kot so spodbujanje izobraževanja in raziskav, razvoj specializiranega sveta za sodelovanje ter izboljšanje razpoložljivosti statističnih podatkov in napovedi. Končno poročilo je bilo objavljeno 31. oktobra 2022. 

Analizirajo na primer ocenjeno pomanjkanje 70000 usposobljenih delavcev na področju IKT do leta 2024; preučiti, kako opredeliti digitalno odličnost; analizirati oglase za delovna mesta, zagotoviti prihodnje scenarije o tem, kako se lahko razpoložljivost digitalne odličnosti obravnava glede na različne politične odločitve in kako se razvijajo trendi. V okviru pobude je bil predstavljen tudi predhodni predlog o tem, kako spodbujati zagotavljanje znanj in spretnosti na področju digitalne odličnosti. Predlogi segajo od spodbujanja izobraževanja in raziskav, izboljšano sodelovanje z ustanovitvijo specializiranega sveta ter za izboljšanje razpoložljivosti statističnih podatkov in napovedi.  

Možnosti financiranja 

Možnosti financiranja za izpopolnjevanje in preusposabljanje za podporo digitalnim kompetencam posameznikov in organizacij so na voljo v obliki posojil, nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov. V obdobju 2021–2026 se večina dejavnosti na področju digitalne preobrazbe financira iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pa tudi kot dejavnosti v okviru programov Obzorje, Erasmus+, evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter evropskega izobraževalnega prostora. Več informacij je na voljo na strani švedske nacionalne koalicije za digitalne spretnosti in delovna mesta ter v članku o platformi za digitalne spretnosti in delovna mesta.