Evropska industrijska strategija

Evropska komisija je 10. marca 2020 začela izvajati evropsko industrijsko strategijo z jasnim mandatom podpore industriji EU pri prevzemanju vodilne vloge pri prehodu na podnebno nevtralnost ter večji povezljivosti in digitalizaciji v vseh sektorjih in državah članicah EU. Dan po objavi industrijske strategije EU je agencija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) pri Združenih narodih zdravstveno krizo zaradi COVID-19 uvrstila med svetovno pandemijo. 

Okvir industrijske strategije EU

Industrijska strategija EU vključuje ukrepe, katerih cilj je podpreti mala in srednja podjetja (MSP) ter zagonska podjetja ter pospešiti digitalni in zeleni prehod, hkrati pa podpirati zaposlovanje in zmanjšati regulativne ovire za podjetja. V zvezi s tem strategija obravnava tudi vpliv krize zaradi COVID-19 na evropsko gospodarstvo in družbo, vključno z njenim vplivom na različne ekosisteme, podjetja in MSP. Kriza zaradi COVID-19 je še posebej prizadela MSP: 60 % jih je poročalo o zmanjšanju letnega prometa in skupnih prihodkov v letu 2020, približno 1,4 milijona zaposlenih v MSP pa je bilo odpuščenih. Poleg tega naj bi približno polovica podjetij v letu 2021 vlagala manj, trgovina med državami članicami EU pa naj bi se v drugi polovici leta 2020 zmanjšala za 24 %. Po trenutnih ocenah se je zaradi učinka COVID-19 gospodarstvo EU zmanjšalo za več kot 6 %. Poleg tega je kriza zaradi COVID-19 prisilila zaprtje evropskih meja, začasno ustavila prosti pretok ljudi, blaga in storitev ter prekinila svetovne dobavne verige, spremenila povpraševanje in zmanjšala razpoložljivost osnovnih proizvodov in storitev. 

Ključne prednostne naloge  

• Ohranjanje evropske konkurenčnosti v svetovnem okviru in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev v Evropi in zunaj nje. 
• Doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. 
• Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope. 

Cilji 

• Uvedba ukrepov za podporo in krepitev odpornosti in stabilnosti evropskega enotnega trga, vključno z: 
  • Instrument enotnega trga za izredne razmere za spodbujanje evropskih temeljnih svoboščin in razpoložljivosti ključnih proizvodov in storitev
  • Poglobitev enotnega trga EU z uskladitvijo standardov, krepitvijo digitalizacije nadzora trga in dodatnimi ukrepi za podporo poslovnemu razvoju MSP. 
• Spremljanje in upravljanje odvisnosti za zagotavljanje podpore evropski odprti strateški avtonomiji, predvidevanje pomanjkanja v dobavni verigi in izboljšanje evropske avtonomije na ključnih področjih. Drugi ukrepi v zvezi s tem vključujejo:
  • Vzpostavitev različnih mednarodnih partnerstev ter spodbujanje svetovne trgovine in naložb EU za krepitev evropske odpornosti
  • Spodbujanje industrijskih zavezništev kot orodja za privabljanje zasebnih vlagateljev ter spodbujanje oblikovanja poslovnih partnerstev in inovativnih modelov na pregleden in odprt način v skladu s pravili EU o konkurenci, katerih cilj je spodbuditi zaposlovanje in ustvarjanje več delovnih mest. V zvezi s tem Evropska komisija vzpostavlja zavezništva med deležniki iz industrije na področju podatkov, računalništva na robu in računalništva v oblaku.  

Dejavnosti in ukrepi 

• Akcijski načrt za intelektualno lastnino v podporo tehnološki suverenosti EU ter okrepitev ukrepov proti kraji intelektualne lastnine in kibernetskemu kriminalu. 
• Spodbujanje poštene konkurence doma in v tujini ter čim večja uporaba nabora orodij za mehanizem trgovinske zaščite. 
• Celovit sklop ukrepov za posodobitev in razogljičenje energetsko intenzivnih panog ter podporo panogam trajnostne in pametne mobilnosti.
• Preprečevanje selitve virov CO2 in povečanje dobave nizkoogljične energije z odpravo tržnih ovir. 
• Podpiranje razvoja strateških digitalnih infrastruktur in ključnih omogočitvenih tehnologij.
• Zavezništvo za čisti vodik in načrtovana prihodnja zavezništva za nizkoogljično industrijo ter industrijske oblake in platforme ter surovine.
• Predlaganje nadaljnje zakonodaje in smernic o zelenih javnih naročilih.
• Obnovljena osredotočenost na inovacije, naložbe ter znanja in spretnosti.