Estonija – izobraževalna strategija za obdobje 2021–2035

Estonska izobraževalna strategija za obdobje 2021–2035 (ki jo je vlada sprejela novembra 2021) usmerja najpomembnejši razvoj na področju izobraževanja. To je podlaga za določanje prednostnih nalog in odločitev o financiranju ter za razvoj izvedbenih programov, ki podpirajo doseganje strateških ciljev. Izvajanje strategije za izobraževanje usklajuje Ministrstvo za izobraževanje in raziskave.

Izobraževalna strategija ima pomembno vlogo pri doseganju splošnih ciljev nacionalnega dolgoročnega razvojnega načrta za Estonijo 2035. Strategija temelji na načelu, da je treba za doseganje prihodnjih ciljev izobraževanja v Estoniji ohraniti in nadalje razvijati njegove prednosti ter odpraviti ozka grla.

Splošni cilj strategije je prebivalce Estonije opremiti z znanjem, spretnostmi in odnosi, ki ljudi pripravljajo, da uresničijo svoj potencial v osebnem, poklicnem in družbenem življenju, ter prispevati k spodbujanju kakovosti življenja v Estoniji in trajnostnega razvoja na svetovni ravni.

Splošni cilj temelji na treh strateških ciljih:

1. Priložnosti za učenje so raznolike in dostopne, izobraževalni sistem pa omogoča nemoten prehod med ravnmi in vrstami izobraževanja.

Treba je: razviti celovito rešitev za upoštevanje neformalnega in priložnostnega učenja v formalnem izobraževanju, da bi bolj upoštevali znanje in spretnosti, pridobljene v različnih okoljih (digitalnem okolju, delovnih mestih, mladinskih centrih in programih, prostočasnih šolah, okoljskih izobraževalnih centrih itd.); vlado pooblasti, da ustvari priložnosti za nizko usposobljene in nizko izobražene odrasle za razvoj učnih navad in za samorazvoj, vključno z digitalno vključenostjo. Digitalna vključenost pomeni dostop do digitalnih storitev ter ustrezne odnose in spretnosti, ki so potrebni za uporabo digitalnih storitev.
 

2. Estonija ima usposobljene in motivirane učitelje in vodje šol, raznoliko učno okolje ter pristop k učenju in poučevanju, ki je osredotočen na učenca.

Izobraževalci so seznanjeni s trendi, priložnostmi, tveganji in metodologijami, povezanimi z novimi tehnologijami, ter tehnologije uporabljajo na nameren način. Pametni učni viri in metodologija podpirajo spodbujanje in učinkovito učenje in poučevanje ter pomagajo pri zagotavljanju in prejemanju takojšnjih in obsežnih povratnih informacij. Bistveni ukrepi so personalizacija in diverzifikacija učenja ter podpiranje učenja z digitalnimi rešitvami.

Treba je: spodbujanje razvoja in izvajanja različnih metod učenja in poučevanja (vključno z digitalno pedagogiko); razvijajo in uporabljajo digitalne rešitve kot orodja za izobraževalne inovacije, ki omogočajo diverzifikacijo in personalizacijo izobraževanja, vključno z ocenjevanjem učenja; ozaveščajo udeležence v učnem procesu o priložnostih in tveganjih informacijske družbe; sprejme sistematičen pristop k uvajanju novih rešitev; izboljšanje dostopa do izobraževanja estonskih jezikov in učenja estonščine z uvedbo digitalnih rešitev.

3. Možnosti učenja se odzivajo na razvojne potrebe družbe in trga dela.

Znanja in spretnosti za razvoj digitalnih vsebin v vseh starostnih skupinah ustvarjajo enake možnosti za vse učeče se in pogoje za večjo konkurenčnost. Bistveni ukrep je oblikovanje digitalne rešitve za upravljanje individualnih učnih poti in poklicnih poti ter za ocenjevanje znanj in spretnosti (zgodovina digitalnega izobraževanja). Ter razvoj digitalne pismenosti v vseh starostnih skupinah za povečanje digitalne vključenosti in razvoj znanj in spretnosti za ustvarjanje informacijskih tehnologij.

Treba je: razvoj digitalne rešitve za upravljanje individualnih izobraževalnih poti in poklicnih poti ter ocenjevanje znanj in spretnosti (zgodovina digitalnega izobraževanja); ozaveščanje o priložnostih in tveganjih informacijske družbe ter razvoj digitalnih znanj in spretnosti v vseh starostnih skupinah za namene digitalnega vključevanja.

Za dosego teh ciljev morajo biti odgovornosti in vloge vseh akterjev jasne, vendar ne toge. Pomembno je, da vsi opazijo in skrbijo, prevzamejo odgovornost za naloge, ki jih najbolje opravljajo, in so pripravljeni sodelovati.

• Vzgojitelji – ustvariti razvojno spodbudno, zdravo, varno in sodelovalno učno okolje in organizacijsko kulturo.
• Lastniki šol – ustvarijo pogoje za pravilno delovanje svojih šol in zagotovijo potrebna sredstva za vzdrževanje šol.
• Starši – podpora mladoletnim učencem, ustvarjanje ugodnih pogojev za učenje in prispevanje k šolskemu življenju.
• Učeči se – prevzamejo odgovornost za svoje izobraževanje in se ozaveščeno odločajo o svojih izobraževalnih poteh, da bi pridobili znanje, spretnosti in sposobnosti, ki jim bodo omogočili, da uresničijo svoj potencial in uspejo v življenju.
• Udeleženci na trgu dela – dejavno prispevajo k razvoju učnega sistema, ki ustreza potrebam trga dela, in sodelujejo pri razvoju učnih načrtov, povezanih z njihovimi posebnimi področji dejavnosti. Delodajalci prevzamejo večjo odgovornost za razvoj izobraževanja in spretnosti svojih zaposlenih, vključno z zagotavljanjem priložnosti za učenje na delovnem mestu in delovno prakso.
• Civilna družba – deluje kot pomemben partner države, lokalnih vlad in socialnih partnerjev ter sodeluje pri strateškem razvoju izobraževanja.
• Vlada in lokalni organi – zagotavljajo širok nabor visokokakovostnih učnih možnosti, dostopnost in visokokakovostna učna okolja, vključno z optimalno mrežo izobraževalnih ustanov.

Izobraževalna strategija za obdobje 2021–2035, ki določa ključne izobraževalne cilje za naslednjih 15 let, je nadaljevanje estonske strategije vseživljenjskega učenja za leto 2020. Strategija temelji na študijah in analizah, dokumentih o viziji, ki so jih pripravili strokovnjaki, strategiji za Estonijo do leta 2035, ciljih trajnostnega razvoja OZN, rezultatih dela delovnih skupin za strategijo izobraževanja, povratnih informacijah in prispevkih, zbranih v okviru javnih posvetovanj in dogodkov za vključevanje, ter rezultatih estonske strategije vseživljenjskega učenja 2020 in njene vmesne ocene.

Digitalne rešitve in vse večja raven digitalne kompetence so izboljšale dostopnost, raznolikost in učinkovitost estonskega izobraževanja. Šole splošnega izobraževanja in poklicne šole imajo digitalno infrastrukturo na visoki ravni. Ministrstvo za izobraževanje in raziskave poudarja, da je treba še naprej razvijati digitalne kompetence in podpirati diverzifikacijo učenja, tudi z digitalnimi rešitvami.

V pričakovanju prihodnjih izzivov je treba priznati širšo vlogo izobraževanja in razumeti osebno, kulturno in družbeno vrednost izobraževanja, ki je bila tudi izhodišče za estonsko strategijo vseživljenjskega učenja 2020 in poudarjena v dokumentih o viziji. Za posameznike je izobraževanje priložnost za odkrivanje in razvoj njihovih zmogljivosti ter znanj in spretnosti, da bi postali zdravi in dejavni člani družbe. Izobraževanje pomaga ohranjati kulturo, razvijati identiteto ter povezati preteklost, sedanjost in prihodnost. Ena od slabosti estonske družbe je vrzel med prijavljenimi in dejanskimi vrednotami, tj. v kolikšni meri ljudje v svojem vsakdanjem življenju usmerjajo vrednote in prepričanja, ki jih družba sprejme in potrdi. Družbena vrednost izobraževanja bi se morala odražati v večji skladnosti, varnosti, prožnosti, ustvarjalnosti in sposobnosti obnavljanja družbe, ki posameznikom omogočajo, da se soočijo s hitro spreminjajočim se svetom, vključno s kriznimi razmerami.