Italija – Nacionalna strategija za digitalna znanja in spretnosti

Cilj italijanske strategije za digitalne spretnosti je boj proti digitalnemu kulturnemu razkoraku, ki vpliva na italijansko prebivalstvo, in sicer s podpiranjem digitalnega vključevanja, podpiranjem razvoja e-znanj v celotnem ciklu visokošolskega izobraževanja in usposabljanja, spodbujanjem razvoja ključnih kompetenc za prihodnost in povečanjem deleža strokovnjakov za IKT (zlasti na področju nastajajočih tehnologij). Drug cilj je zagotoviti, da ima celotno delovno prebivalstvo osnovna digitalna znanja in spretnosti za nove potrebe in načine dela.

Ta strategija je bila pripravljena v sodelovanju z ministrstvi, regijami, provincami, občinami, univerzami, raziskovalnimi inštituti, podjetji, strokovnjaki, nacionalnimi javnimi radiotelevizijami, združenji in različnimi organizacijami javnega sektorja, organizacijami, ki pripadajo nacionalni koaliciji, ter z neformalnimi izmenjavami z Evropsko komisijo pod vodstvom tehničnega usmerjevalnega odbora pobude „Repubblica Digitale“ in usklajevanjem oddelka za digitalno preobrazbo. V njem so razviti nekateri cilji strategije za digitalno Italijo iz leta 2026, ki jo je pripravil minister za inovacije in digitalni prehod.

V strategiji so opredeljene štiri vrste ukrepanja v skladu s štirimi stebri evropske koalicije za digitalno pismenost in delovna mesta:

• Visokošolsko izobraževanje in usposabljanje – za razvoj e-znanj za mlade v okviru obveznih izobraževalnih ciklov (delovno skupino usklajujeta ministrstvo za izobraževanje in ministrstvo za univerze in raziskave)
• Aktivna delovna sila – za zagotavljanje ustreznih e-znanj v zasebnem in javnem sektorju, vključno s spretnostmi e-vodilstva (delovno skupino usklajujeta ministrstvo za gospodarski razvoj in oddelek za javno upravo)
• Strokovna znanja in spretnosti na področju IKT – za izboljšanje sposobnosti države za razvoj znanj in spretnosti za nove trge in nova delovna mesta, s posebnim poudarkom na nastajajočih tehnologijah in ključnih kompetencah za prihodnja delovna mesta (delovno skupino usklajujeta ministrstvo za univerze in raziskave ter ministrstvo za gospodarski razvoj)
• Državljani – za razvoj digitalnih spretnosti, potrebnih za uveljavljanje državljanskih pravic, in spodbujanje dejavne udeležbe v demokratičnem življenju (delovno skupino usklajuje oddelek za digitalno preobrazbo).

Za vsako vrsto ukrepanja so povezane prednostne naloge in področja ukrepanja. Strategija je bila nato dopolnjena z operativnim načrtom, vključno s cilji za leto 2025, ki temelji predvsem na kazalnikih indeksa DESI in Eurostata, kot so:

• 70 % prebivalstva opremiti z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi ter premostiti vrzel v znanjih in spretnostih med spoloma v sektorju IKT. 
• Podvojiti delež italijanskih državljanov z naprednimi digitalnimi znanji in spretnostmi (78 % mladih z visokošolsko izobrazbo, 40 % delavcev v zasebnem sektorju in 50 % javnih uslužbencev). 
• Trikrat povečati število diplomantov na področju IKT; in štirikrat za število diplomantk ter dvakratno povečanje deleža podjetij, dejavnih na področju masovnih podatkov. 
• Podvojiti delež podjetij, ki uporabljajo velepodatke; ter podvojitev zaposlovanja digitalnih strokovnjakov in strokovnjakov za IKT v malih in srednjih podjetjih (MSP). 
• Petkrat se poveča delež prebivalstva, ki uporablja javne digitalne storitve (64 %). 
• Večja uporaba interneta in možnost uporabe računalnikov tudi za starejše: 84 % v starostni skupini 65–74 let.

Načrt obravnava 41 področij ukrepanja, opredeljenih v strategiji, in sicer s 111 ukrepi, in zagotavlja preglednico z več kot 60 kazalniki za spremljanje učinka na štiri vrste ukrepanja. Vsak ukrep vključuje tudi ustrezne mejnike, kazalnike rezultatov in ciljne vrednosti. Preglednica temelji na indeksih, vključenih v indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) Evropske komisije in indekse digitalne zrelosti (DMI), ki jih je pripravila opazovalna skupina za digitalno agendo.

Model spremljanja načrta omogoča, da se operativni načrt posodobi vsakih šest mesecev, oceni splošni učinek celotnega načrta in učinkovitost ukrepov ter jih po potrebi izboljša, pri čemer se upoštevajo nenehno spreminjajoče se razmere v skladu z modelom stalnega izboljševanja iz načrta Do-Check-Act (PDCA).

Organizirana sta bila tudi dva dogodka pod vodstvom skupnosti: in 16. decembra 2020. Dogodki, ki jihje vodila skupnost, so bili za nacionalno koalicijo priložnost, da predstavi strategijo in izvedbeni načrt vsem svojim članom in drugim državam, s poudarkom na najpomembnejših ukrepih. Zaključni dokument dogodka, ki ga vodi Skupnost, je mogoče prenesti spodaj.