Hrvaška: pregled digitalnih znanj in spretnosti

Uvedba 

Hrvaška se v indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2022 uvršča na 9. mesto med 27 državami članicami EU, z oceno 51,8. Med letoma 2017 in 2022 se je ocena indeksa DESI na Hrvaškem povečala nekoliko bolj kot ocena EU.  

V skladu s poročilom DESI ima 63 % ljudi na Hrvaškem vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti. 3,6 % zaposlenih je strokovnjakov za IKT, vendar kljub povečanju ponudbe strokovnjakov za IKT 68 % hrvaških podjetij, ki zaposlujejo ali poskušajo zaposliti strokovnjake za IKT, še vedno poroča o težavah pri iskanju primernih kandidatov. Kljub temu delež diplomantov, ki študirajo IKT na Hrvaškem (4,7 %), ostaja višji od povprečja EU (3,9 %). Država je razmeroma uspešna tudi glede deleža žensk v delovni sili strokovnjakov za IKT (21 %). 

Microsoftov indeks digitalnih prihodnosti meri stopnjo digitalizacije v 16 evropskih državah, vključno s Hrvaško. Indeks prinaša podatke o trenutni stopnji digitalizacije v državi in odkriva najuspešnejša področja, pa tudi področja, na katerih je treba storiti več za pospešitev procesa digitalne preobrazbe. Digitalizacija se dojema v petih kategorijah digitalnega razvoja: Digitalno podjetništvo, digitalna uprava in javni sektor, digitalna infrastruktura, digitalni sektor in človeški kapital. Splošna stopnja digitalnega razvoja Hrvaške je 91, kar je 9 % pod povprečjem Srednje in Vzhodne Evrope. V primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope je Hrvaška nadpovprečna le v smislu človeškega kapitala, kar je precej nad povprečjem pri digitalnih znanjih in spretnostih splošnega prebivalstva. Hrvaška je v digitalnem sektorju, infrastrukturi ter poslovnih in vladnih kategorijah blizu povprečja, vendar še vedno pod njim. 

Hrvaška ima nacionalno koalicijo za digitalna znanja in spretnosti ter delovna mesta – Nacionalna Koalicija za digitalne vještine i Radna mjesta u Republici Hrvatskoj, ki jo je decembra 2018 ustanovilo hrvaško združenje delodajalcev (CEA) z 20 partnerji iz akademskih krogov in izobraževanja, industrije, javnega in neprofitnega sektorja, z glavnimi prednostnimi nalogami: povečanje števila digitalnih strokovnjakov, usposobljenih in zaposlenih ter kvalificiranih digitalnih strokovnjakov na Hrvaškem. 

Hrvaška nacionalna koalicija za digitalne spretnosti in delovna mesta sodeluje tudi v regionalnih centrih odličnosti v projektih poklicnega izobraževanja, ki podpirajo zagotavljanje kakovosti, informacije o trgu dela, sodelovanje delodajalcev v svetovalnih šolah in izboljšanje učnih načrtov. Hrvaška nacionalna koalicija za digitalno pismenost in delovna mesta je bila omenjena v poročilih o indeksu DESI za leti 2021 in 2022. 

Pregled državnih strategij in nacionalnih pobud 

Državne strategije 

Nacionalna razvojna strategija Hrvaške je nacionalni strateški akcijski načrt za obdobje 2018–2030, katerega cilj je podpreti dvojni digitalni in zeleni prehod hrvaške družbe in gospodarstva. V nacionalni strategiji so opisani štirje strateški prednostni sklopi: Trajnostno gospodarstvo in družba, krepitev odpornosti na krize, zeleni in digitalni prehod ter uravnotežen regionalni razvoj. Poglavje strategije o zelenem in digitalnem prehodu ponuja dodaten vpogled v posebne ukrepe, načrtovane v zvezi s podpiranjem razvoja digitalnih znanj in spretnosti ter delovnih mest za vse državljane, delovno silo in izobraževalni sektor, vključno z naprednejšimi znanji in spretnostmi za digitalne strokovnjake. 

Decembra 2022 je bila objavljena strategija Digitalna Hrvaška za obdobje do leta 2032 z vizijo Hrvaške, ki se je z digitalno preobrazbo izboljšala. V strategiji za digitalno Hrvaško so bili določeni štirje strateški cilji na štirih prednostnih področjih: Razvito in inovativno digitalno gospodarstvo (npr. podpora vozliščem za digitalne inovacije); Digitalizirana javna uprava (npr. spodbujanje digitalnih storitev in podpore uporabnikom med državljani); Zelo visokozmogljiva omrežja se uvajajo, so na voljo in se uporabljajo (npr. spodbujanje uporabe zelo hitrih storitev) in razvite digitalne kompetence za delo in življenje v digitalni dobi s prednostnimi nalogami Povečanje števila strokovnjakov za IKT na trgu dela, razvoj digitalnih kompetenc državljanov za delo in življenje v digitalni dobi s pomočjo IKT, digitalni prehod, ki podpira razvoj izobraževalnega in raziskovalnega sistema. Za strateški cilj so razvite digitalne kompetence za delo in življenje v digitalni dobi ciljne točke: med petimi državami na lestvici indeksa DESI človeški kapital se je delež zaposlenih strokovnjakov za IKT povečal na več kot 8 %, digitalna znanja in spretnosti posameznikov pa so med petimi najuspešnejšimi državami EU.  

Strategija Republike Hrvaške za razvoj umetne inteligence je še v pripravi, vendar je v strategiji Digitalna Hrvaška navedeno, da bodo v nacionalnem načrtu za razvoj umetne inteligence opredeljeni načrti za povečanje uporabe tehnologij umetne inteligence za preoblikovanje hrvaškega gospodarstva, ki presega zgolj uvajanje tehnologije, da bi temeljito preučili poslovne modele in uvedli radikalne ukrepe za povečanje produktivnosti in ustvarjanje novih področij rasti. Cilj načrta je: krepitev raziskav in razvoj inovacij za uvedbo umetne inteligence v hrvaško gospodarstvo; razvoj kompetenc in človeških virov; izboljšanje dostopa do podatkov, digitalne infrastrukture in varnosti; razviti etični in pravni okvir za uporabo umetne inteligence. 

Nacionalne pobude 

Hrvaški načrt za okrevanje in odpornost prispeva k digitalni preobrazbi hrvaške družbe in gospodarstva z 20,4 % skupnih dodeljenih sredstev iz načrta. Ukrepi vključujejo:  povečanje učinkovitosti in preglednosti organov javnega sektorja; vzpostavitev upravljavskih in usklajevalnih struktur za načrtovanje in izvajanje digitalne preobrazbe družbe in javne uprave ter zagotavljanje orodij in tehnologij javne uprave, potrebnih za razvoj učinkovitejših in visokokakovostnih digitalnih storitev, prilagojenih potrebam uporabnikov.  

Cilj povečanjanacionalnih naložb v širokopasovno pokritost je povečati razpoložljivost elektronskih komunikacijskih omrežij na območjih, kjer ni komercialnega interesa, z zagotavljanjem gigabitne povezljivosti gospodinjstvom in podjetjem v skladu s cilji evropske gigabitne družbe. Naložbe v širokopasovne povezave (133 milijonov EUR) bodo uvedene v fiksna omrežja (VHCN) v državi, na podeželju in v mestih. Te naložbe bi morale do septembra 2023 odobriti podporo 20 projektom za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop in pokriti vsaj 100,000 dodatnih gospodinjstev na belih območjih dostopovnih omrežij naslednje generacije s širokopasovnim dostopom vsaj 100 Mbit/s za prenos (ki jih je mogoče nadgraditi na 1 giga) do junija 2026. 

Cilj uvedbe bonov za razvoj naložb v zelena in digitalna znanja in spretnosti je povečati zaposljivost delavcev ter bolje uskladiti ponudbo in povpraševanje na trgu dela s podpiranjem vseživljenjskega učenja in pridobivanja novih znanj in spretnosti, zlasti zelenih in digitalnih znanj in spretnosti. Financira izključno udeležbo v izobraževalnih programih, razvitih na podlagi hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF), izvaja pa se prek akreditiranih ustanov v skladu z novim Zakonom o izobraževanju odraslih. Vrednotnice uporabljajo zaposlene in brezposelne osebe, vendar je posebna pozornost namenjena ranljivim skupinam (dolgotrajno brezposelni, neaktivni ali mladi, ki niso zaposleni ali se ne izobražujejo). 70 % skupnih sredstev v višini 40 milijonov EUR je dodeljenih programom, povezanim z zelenimi znanji in spretnostmi, 30 % pa programom, povezanim z digitalnimi znanji in spretnostmi. Od začetka izvajanja sheme aprila 2022 je bilo odobrenih več kot 9000 vlog, več kot 4200 upravičencev pa se že usposablja. Cilj je do konca junija 2026 upravičencem dodeliti 30,000 bonov, od katerih bi moralo biti vsaj 12,000 dolgotrajno brezposelnih, neaktivnih ali mladih, ki niso zaposleni ali se ne izobražujejo. 

Program „Povečanje Hrvaške z Google“ je od uvedbe programa leta 2017 dosegel pomembne rezultate. Med letoma 2017 in 2020 je program Grow Croatia z Google že pomagal 37.000 ljudem po vsej Hrvaški pridobiti digitalna znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za samozavestni akterji v svetu dela. Med letoma 2020 in 2021 je program pomagal še 10.000 MSP z digitalnimi orodji, smernicami in usposabljanjem, pospešil digitalno preobrazbo njihovega poslovanja ter sprejel novo znanje in orodja za olajšanje njihovega dela in jim pomagal, da se bodo po krizi vrnila še močnejša. 

Cilj programa e-šol – ki ga podpira hrvaška akademska in raziskovalna mreža (CARNET) – je tudi digitalno preoblikovanje učnih in izobraževalnih procesov v vseh šolah na Hrvaškem do konca septembra 2023. Projekt e-šol bo okrepil strateško vodenje šol, da bi povečali njihovo digitalno zrelost in okrepili digitalne kompetence učiteljev. Projekti bodo zagotovili zanesljivo in varno okolje IKT, prilagojeno potrebam šol, ter povezavo vseh šol s hitrim internetom. Hrvaška je razvila tudi strateški okvir za digitalno zrelost šol in šolskega izobraževanja v Republiki Hrvaški (2030). Ta strateški okvir je bil prvič objavljen leta 2020, njegove dejavnosti pa se trenutno financirajo s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada (ESS) in nacionalnega proračuna. 

Šola prihodnosti (Škola budućnosti) je pobuda, ki šole povezuje s tehnološkim sektorjem. Projekti naj bi trajali do leta 2025, izbranim šolam prinašajo praktično tehnološko projektno delo. Poleg tega potekajo letne tehnološke konference in spletni program mentorstva. Izziv za obdobje 2021/2022 je bil osredotočen na razvoj klepetalnikov umetne inteligence, v letu 2022/23 pa so ciljno usmerjena področja umetne inteligence, robotike in zelene tehnologije. Projekt je doslej dosegel več kot 4000 dijakov v več kot 200 šolah. 

Možnosti financiranja 

Možnosti financiranja za izpopolnjevanje in preusposabljanje za podporo digitalnim kompetencam posameznikov in organizacij so na voljo v obliki posojil, nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov. V obdobju 2021–2026 se večina dejavnosti na področju digitalne preobrazbe financira iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pa tudi kot dejavnosti v okviru programov Obzorje, Erasmus+, evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter evropskega izobraževalnega prostora. Več informacij je na voljo na strani hrvaške nacionalne koalicije za digitalne spretnosti in delovna mesta ter v članku o platformi za digitalne spretnosti in delovna mesta.