Nemčija: pregled digitalnih znanj in spretnosti
Uvedba
V indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2022 se Nemčija v zvezi s človeškim kapitalom uvršča na šestnajsto mesto od 27 držav članic EU s 45,0 oceno v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 45,7. Raven osnovnih digitalnih znanj in spretnosti ter znanj in spretnosti ustvarjanja osnovnih digitalnih vsebin je nekoliko nižja od povprečja EU. Vendar delež strokovnjakov za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) presega povprečje EU. 49 % posameznikov ima vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti (EU 54 %), 65 % pa vsaj osnovna znanja in spretnosti ustvarjanja digitalnih vsebin (EU 66 %). Strokovnjaki s področja IKT predstavljajo 4,9 % delovne sile (v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 4,5 %), 4,9 % vseh diplomantov (v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 3,5 %) pa diplomanti IKT. Delež strokovnjakinj s področja IKT je enak povprečju EU, in sicer 19 %. Leta 2020 je 24 % nemških podjetij svojim zaposlenim zagotovilo specializirano usposabljanje na področju IKT.
Nemški indeks digitalizacije meri stanje digitalizacije gospodarstva v Nemčiji s 37 kazalniki, ki predstavljajo celovito sliko stanja digitalizacije podjetij in okolja, v katerem so dejavna. Združeni kazalniki dajejo indeksno vrednost za digitalizacijo gospodarstva v Nemčiji kot celoti. Indeks se razlikuje glede na skupine zveznih dežel, vrste regij, sektorje in velikost podjetij. To omogoča analizo, kateri sektorji so še posebej digitalizirani v primerjavi z drugimi ali v katerih je digitalizacija podjetij v zveznih deželah še posebej napredovala. Indeks kategorije človeškega kapitala se je v letu 2021 povečal na 116,9 (v primerjavi s 100 v letu 2020), leta 2022 pa se je zmanjšal na 110,8. Indeks digitalizacije se od leta 2020 posodablja vsako leto.
Čeprav Nemčija nima nacionalne koalicije za digitalna znanja in spretnosti ter delovna mesta za številne javne in zasebne pobude, so organizirane v vseh zveznih deželah (Länder) in na zvezni ravni. Nationale Weiterbildungsstrategie (nacionalna strategija za stalno izobraževanje ali prej nacionalna strategija znanjin spretnosti) pod sloganom „Kontinuiteta in pripravljenost“ zagotavlja konkretne ukrepe in nove pobude za nadaljnji razvoj stalnega izobraževalnega sistema in krepitev kulture digitalnega izobraževanja. Mala in srednja podjetja (MSP) so deležna posebne pozornosti prek dostopa do svetovanja, financiranja in možnosti za nadaljnje izobraževanje.
Pregled državnih strategij in nacionalnih pobud
Državne strategije
Nationale Weiterbildungsstrategie (nacionalna strategija za stalno izobraževanje) pod skupnim vodstvom Zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave ter zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve je bila predstavljena septembra 2022, da bi se povečala udeležba v nadaljnjem usposabljanju v Nemčiji, ki spreminja gospodarstvo, trg dela in družbo. Cilji novih strategij vključujejo: izvajati boljše pristope, da bi več nizkokvalificiranim osebam omogočili udeležbo v nadaljnjem usposabljanju; nadaljnje spodbujanje in krepitev nadaljnjega izobraževanja, usmerjenega v kvalifikacije; razvoj potrebnih znanj in spretnosti ter vsaka preusmeritev v poklicno življenje v okviru podjetja (zlasti manjših); opredeliti in razširjati uspešne pristope za krepitev digitalnih znanj in spretnosti.
Strategija se osredotoča tudi na krepitev stalnega digitalnega izobraževanja z razvojem nacionalne spletne platforme za nadaljnje usposabljanje (NOW!) kot ekosistema, ki temelji na skupnih standardih, formatih in interoperabilnih strukturah.
Nemška zvezna vlada je leta 2022 sprejela digitalno strategijo, ki jo je predstavilo ministrstvo za digitalne zadeve in promet. Cilj digitalne strategije je izboljšati okvirne pogoje za napredek digitalizacije na vseh področjih. Civilna družba, podjetja, izobraževanje in znanost bi morali imeti možnost, da v interesu ljudi izkoristijo priložnosti digitalizacije in oblikovanja digitalnih sprememb. Digitalna strategija zagotavlja pregled ključnih projektov digitalne politike, za izvajanje katerih je odgovoren posamezni oddelek, in navaja rezultate, ki jih je treba doseči do leta 2025. Strategija se osredotoča na sodobna, učinkovita in trajnostna omrežja ter razpoložljivost podatkov in podatkovnih orodij, varne in uporabniku prijazne digitalne identitete in sodobne registre, mednarodne enotne tehnične norme in standarde.
Za izobraževalni ekosistem je cilj strategije vzpostaviti digitalni sporazum med zveznimi državami, akcijski načrt za razvoj naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, nadaljnji doseg pobud za dekleta in ženske, nacionalno izobraževalno platformo za nadaljnje izobraževanje za vse ter stalno spremljanje in izboljševanje podpornih dejavnosti.
Nacionalne pobude
V digitalni prehod je v okviru načrta Nemčije za okrevanje in odpornost vključenih več naložb in reform. Pomembni ukrepi načrta vključujejo naložbe v vseevropsko pobudo za mikroelektroniko in komunikacijske tehnologije v skupni vrednosti 1,5 milijarde EUR; naložbe v vseevropsko pobudo za infrastrukturo in storitve v oblaku naslednje generacije v skupni vrednosti 750 milijonov EUR; ter zagotovitev digitalnega dostopa do več kot 115 zveznih in 100 regionalnih javnih storitev do leta 2022 v skladu z zakonom o spletnem dostopu (3 milijarde EUR). Poleg tega bo načrt posodobil in povezal registre, da bi se zmanjšalo upravno breme za podjetja in državljane (275 milijonov EUR) ter vzpostavila prva nacionalna spletna izobraževalna platforma za pomoč učencem pri pridobivanju kompetenc na podlagi njihovih individualnih učnih poti (630 milijonov EUR).
Kar zadeva digitalna znanja in spretnosti, načrt vključuje naložbe v štiri sestavne dele: zagotavljanje digitalnih naprav učiteljem (500 milijonov EUR); vzpostavitev nacionalne platforme za znanja in spretnosti (630 milijonov EUR); 3) ustanovitev izobraževalnih kompetenčnih centrov (205 milijonov EUR); 4) posodobitev izobraževalnih ustanov nacionalne vojske (100 EUR). Naložbe, povezane z digitalizacijo podjetij ter razvojem in vključevanjem naprednih digitalnih tehnologij, so vključene v več ukrepov.
Zvezni program „Izgradnja mrež stalnega izobraževanja in usposabljanja (mreže CET) spodbuja organizacijo dejavnosti usposabljanja, zlasti za zaposlene v MSP. Cilj tega ukrepa je podpreti vzpostavitev ali krepitev mrež za strokovni razvoj, v katerih lahko podjetja izkoristijo izkušnje drugih podjetij ter svetovalnih in izobraževalnih centrov in ustanov. Prek mrež in svetovanja lahko podjetja razvijejo lastne strateške načrte za razvoj osebja in poiščejo ali oblikujejo optimalne ukrepe za usposabljanje. Poleg tega bodo mreže CET ponudnike usposabljanja spodbujale in podpirale, da svojo ponudbo prilagodijo potrebam podjetij. Do decembra 2024 bo po vsej Nemčiji financiranih skupno 38 omrežij po srednjeevropskem času.
Izobraževalni centri odličnosti se ustanovijo pod vodstvom zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave ter v sodelovanju z zveznimi deželami. Do leta 2026 bodo financirane raziskave in razvoj naprednih tečajev usposabljanja za učitelje, povezanih z digitalizacijo, ter vzpostavitev in širitev mrež med deležniki. Ukrep sestavljajo štirje tematski centri odličnosti ter pobuda za mreženje in prenos, ki ju vodi znanost, s poudarkom na predmetih s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, jezikih, družboslovju in ekonomiji, ustvarjalnih predmetih ter športnem in digitalnem razvoju šol.
Zvezna vlada z digitalnim paktom za šole (DigitalPakt Schule) podpira zvezne dežele in občine pri vlaganju v infrastrukturo za digitalno izobraževanje. Cilji digitalnega pakta so razvoj sodobne digitalne izobraževalne infrastrukture pod prevlado pedagogike po vsej državi. Zvezna vlada in zvezne dežele so se dogovorile, da bodo paktu med letoma 2019 in 2024 namenile 5 milijard EUR zveznega financiranja. Cilj je vsem splošnim in poklicnim šolam zagotoviti sodobno digitalno infrastrukturo. V obdobju 2019–2022 je bilo v šole že vloženih približno 985 milijonov EUR.
Možnosti financiranja
Možnosti financiranja za izpopolnjevanje in preusposabljanje za podporo digitalnim kompetencam posameznikov in organizacij so na voljo v obliki posojil, nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov. V obdobju 2021–2026 se večina dejavnosti na področju digitalne preobrazbe financira iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pa tudi kot dejavnosti v okviru programov Obzorje, Erasmus+, evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter evropskega izobraževalnega prostora. Več informacij je na voljo na strani nemškega načrta za okrevanje in odpornost v članku o platformi za digitalne spretnosti in delovna mesta.
